V Slovenijo prihaja evropska digitalna denarnica. Kaj vse bo omogočala?

Slovenija je bila med prvimi državami, ki so v okviru priprav na uvedbo evropske denarnice za digitalno identiteto uspešno vzpostavile pilotni projekt in že izvajajo priprave na produkcijsko uvedbo.

"Tako upamo, da jo bodo do konca letošnjega leta oziroma najkasneje v začetku naslednjega leta imeli na voljo vse državljanke in državljani," je po srečanju z novinarji dejala državna sekretarka na ministrstvu Aida Kamišalić Latifić.

Digitalna denarnica bo poleg elektronske identifikacije omogočala tudi deljenje in hrambo digitalnih dokumentov ter elektronski podpis.

Elektronska denarnica bo neke vrste nadgradnja virtualne osebne izkaznice, ki je v Sloveniji na voljo od septembra lani. Kot je pojasnil vodja sektorja za storitve zaupanja na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aleš Pelan, se lahko virtualno osebno izkaznico aktivira s pomočjo elektronske osebne izkaznice v mobilni aplikaciji eOsebna.

Virtualna osebna izkaznica po besedah Pelana omogoča enostavno in varno prijavo v elektronske storitve, kot so portali eUprava, Spot in zVEM, prek sistema SI-PASS zgolj z uporabo biometričnih podatkov.

Elektronsko osebno izkaznico, ki je na voljo od leta 2022, ima trenutno okoli 750.000 državljanov, a jih po besedah Pelana verjetno večina niti ne ve, da omogoča varno elektronsko identifikacijo in elektronsko podpisovanje. Po podatkih ministrstva je tako virtualnih osebnih izkaznic trenutno nekaj manj kot 30.000.

Elektronsko osebno izkaznico se lahko uporablja tudi pri opravljanju zdravstvenih storitev. Za to ni potrebna kakšna posebna aktivacija, takoj, ko jo uporabnik dobi na dom, jo lahko začne uporabljati namesto kartice zdravstvenega zavarovanja in na popolnoma enak način, je pojasnil sogovorec.

Z aprilom letos bo elektronska osebna izkaznica, ki se jo bo lahko uporabljalo namesto kartice zdravstvenega zavarovanja, voljo tudi otrokom, mlajšim od 12 let, je povedala Kamišalić Latifić.

Država bo morala zagotoviti tudi druge načine dostopa

Na ministrstvu so se za današnje srečanje odločili z namenom razjasnitve nekaterih nejasnosti glede uporabe elektronske identifikacije, predvsem pri prijavi v storitev zVem. Ta, kot je poudaril Pelan, danes postaja nujna za praktično vse uporabnike.

"Sčasoma bodo vsi portali zdravstvenih domov prišli na uporabo zanesljive identifikacije preko storitve SI-PASS, tako da smo želeli danes nekako prikazati možnosti, ki so državljanom na voljo za tovrstno identifikacijo in da dejansko veliko uporabnikov že ima neko sredstvo elektronske identifikacije, ampak mogoče zanj niti ne vedo oziroma ga še niso pripravljeni uporabljati," je dejal.

Pelan je ob tem pojasnil, da mora država zagotoviti tudi druge načine dostopa do teh storitev za ljudi, ki ne znajo, ne zmorejo oz. ne želijo uporabljati sredstev elektronske identifikacije.

V luči pomislekov glede digitalne varnosti pa je Pelan pojasnil, da država ne zbira nobenih podatkov več, kot je nujno potrebno. Spomnil je tudi, da ima Slovenija zelo aktivnega Informacijskega pooblaščenca, s katerim tesno sodelujejo pri pripravi teh digitalnih rešitev.

"Prepričani smo, da je rešitev ustrezna in varna, in da pomisleki z vidika varovanja osebnih podatkov niso na mestu," je dejal.

"Digitalna država lahko deluje samo, če ljudje zaupajo, da so njihove digitalne interakcije varne"

Pomen zaupanja državljanov v varnost digitalnih digitalnih storitev in digitalne identitete je poudarila tudi Kamišalić Latifić. "Digitalna država lahko deluje samo, če prebivalke in prebivalci zaupajo, da so njihove digitalne interakcije varne in da je za njihovo identiteto poskrbljeno na varen in zaupanja vreden način," je povedala.

Predstavniki ministrstva so na srečanju predstavili tudi vlogo sistema SI-PASS. Gre za enotno in varno vstopno točko za preverjanje identitete uporabnikov pri dostopu do elektronskih storitev. Sistem je danes vključen v več kot 140 informacijskih sistemov v javnem in zasebnem sektorju ter omogoča tudi čezmejno uporabo v okviru EU.

To po zagotovilih pristojnih pomeni, da lahko slovenski uporabniki svoje elektronske identitete uporabljajo tudi v tujini, državljani drugih držav EU pa dostopajo do slovenskih elektronskih storitev.